Vzpon in zaton Majev v osrednjem delu polotoka Jukatana: arheološka prospekcija neraziskanega območja

Še pred slabimi tremi desetletji je bilo obsežno območje v osrednjem delu polotoka Jukatana arheološko skoraj povsem neraziskano, čeprav leži v osrčju ozemlja, ki so ga nekoč poseljevali Maji. Velika količina podatkov, ki smo jih zbrali med terenskimi raziskavami, opravljenimi na tem območju od leta 1996, je bistveno prispevala k razumevanju kulture Majev, vendar ostaja nekaj temeljnih vprašanj nerešenih. Glavni razlog je popolno pomanjkanje arheoloških podatkov za približno 4000 km2 veliko območje v vzhodnem delu mehiške zvezne države Campeche. Gre za zadnjo veliko belo liso na arheološki karti osrednjega majevskega nižavja. Da bi jo zmanjšali, smo pridobili podatke aerolaserskega skeniranja (ALS, lidar) za nekaj con, ki smo jih izbrali na osnovi nekaterih okoljskih in nedvomno arheoloških prvin, opaženih na prosto dostopnih posnetkih daljinskega zaznavanja. V teh predelih nameravamo opraviti terenske preglede in testna izkopavanja.

CILJI

Na podlagi kronološko občutljivih arhitekturnih elementov in keramičnega materiala, zbranega na površini in v stratigrafskih sondažnih izkopih, bomo poskušali rekonstruirati poselitveno dinamiko na tem območju, pri čemer bomo posebno pozornost posvetili iskanju podatkov, ki naj bi pojasnili čas in izvor najzgodnejše kolonizacije, na drugi strani pa tudi procese, ki so privedli do propada klasične kulture Majev v 9. in 10. stoletju n. št. Iskali bomo epigrafske in druge podatke, ki naj bi osvetlili naravo odnosov območja s sosednjimi regijami, zlasti z območjem Río Bec in z državo, ki ji je vladala Kačja dinastija (Kaanul). Pričakujemo, da bodo ti podatki prispevali k pojasnjevanju vloge, ki jo je imela spreminjajoča se usoda tega kraljestva s središčem v Calakmulu v turbulentni in še vedno slabo razumljeni poznoklasični (ok. 600–900 n. št.) politični geografiji osrednjega majevskega nižavja. Prav tako bomo zbrali podatke o tipih, obsegu in kronologiji modifikacij pokrajine, povezanih s tehnikami poljedelstva in upravljanja z vodo. Naše prejšnje raziskave v sosednji regiji, okoli arheološke lokalitete Chactún, so pokazale potencial teh prvin za reševanje nekaterih temeljnih arheološko pomembnih vprašanj; na osnovi raznovrstnih analiz smo argumentirali, da so bili demografski pritisk, prekomerno poljedelsko izkoriščanje in krčenje gozdov ter dolgotrajne suše v 9. in 10. stoletju pomembni dejavniki v procesih, ki so pripeljali do razpada kompleksnih družbenopolitičnih struktur in drastičnega upada prebivalstva ob koncu klasične dobe. Tovrstne analize naj bi v našem primeru pokazale, ali in v kolikšni meri je tak scenarij veljaven za širše območje osrednjega nižavja polotoka Jukatana.