Maja Petrović-Šteger je docentka socialne antropologije (doktorirala na univerzi Cambridge, 2007) z raziskovalnimi in terenskimi izkušnjami v Srbiji, na Tasmaniji in v Švici ter specializacijo v vprašanjih, ki jih odpirajo antropologija telesa, antropologija idej in antropologija časa.

Doslej so njeno antropološko delo najbolj zaznamovala raziskave, ki poskušajo razumeti mehanizme sprave, družbeno celjenje, kolektivno nezavedno in nepredvidljivi razvoj srbske in drugih družb. Vrsto let je preučevala kontekste, kjer telo – bodisi živo, mrtvo ali v obliki medicinsko uporabnih telesnih delov – deluje kot poligon za različne politične, pravne, znanstvene in umetniške prakse (Petrović-Šteger 2006, 2008, 2010, 2012). Prispevala je k antropološkemu razumevanju: novih biomedicinskih in reproduktivnih tehnologij v Sloveniji (Petrović-Šteger 2002); družbenih praks, ki jih motivira skrb za 'mentalno higieno' in 'psihološko varnost' v Srbiji (2013); 'medikalizacije' vojn in konceptu 'humanitarnega zdravja' v nekdanji Jugoslaviji (2016); doživljanja vitalnosti in onesnaženosti vode in vodnih virov v srbskem Pomoravju (2016) in Podunavju (2022). Prav tako preučuje posameznikova in družbena zamišljanja sveta, skozi etnografije vizionarskih in praks imaginalnega (Petrović-Šteger 2018, 2019, 2020, 2021).

Petrović-Šteger je predavala in poučevala antropologijo smrti, simbolno antropologijo, antropologijo Evrope, in medicinsko antropologijo na Univerzi Cambridge, Fakulteti za družbene vede in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na številnih gostujočih predavanjih na Univerzi v Oxfordu, Yaelu, Chengduu, Bilbau, Osaki, Edinbughu, Hobartu, Londonu in drugje je predavala na temo telesa, konflikta, paranoje, spola, jugovzhodne Evrope in Avstralije. Bila je prejemnica različnih raziskovalnih štipendij ter gostujoča raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Kölnu (Nemčija) in na Univerzi v Chengduju (Kitajska).

Deset let (med leti 2011 in 2022) je organizirala in vodila redna mesečna srečanja bralnega krožka Sodobna Antropologija, namenjena profesionalnim antropologom in vsej zainteresirani javnosti.

Na Podiplomski šoli ZRC SAZU je nosilka predmeta “Antropologija zavesti in praks zavedanja”.

Dr. Maja Petrović-Šteger je članica upravnega odbora Cambridge Rivers Project (Univerza Cambridge), članica ustanoviteljskega odbora HAU oz. društva za etnografsko teorijo Society for Ethnographic Theory, članica uredniškega odbora znanstvene revije Social Analysis (Berghahn) ter članica uredniškega in svetovalnega odbora revije Medicine, Anthropology, Theory (The MAT Collective, Univerza v Edinburghu).

Mentorstvo

Ahac Meden, ‘Living Data and Digital Humanities’.

Aleksandra Gačić, ‘Življenje brez otrok in neplodnost v urbanih predelih Etiopije v luči biomedicinskega zdravljenja in religije/ Life within Limits: Childlessness, Infertility and Health Care in Urban Areas of Ethiopia’.

Nastja Slavec, ‘Plesati kot Euskaldun: doživljanja in subjektivitete baskovskih govorcev in plesalcev/ Dancing as an Euskaldun: Experiences and Subjectivities of Basque Speakers and Dancers’.

Luka Benedičič, ‘Vrednote in samokultivacija v življenju posameznikov in skupnosti v severnem Laosu’.

Izbrani raziskovalni projekti

2002 – 2006 The Ways of Dead Bodies: Dealing with human remains in postconflict Serbia and Tasmania, raziskava političnih, znanstvenih in pravnih interpretacij mrtvega telesa v postkonfliktnih območjih republik nekdanje Jugoslavije ter na Tasmaniji. Primerjalna raziskava je premišljala koncept postkonfliktnega znotraj konteksta nacionalnih in mednarodnih praks DNA identifikacije pogrešanih (vojnih) žrtev. Študija je analizirala vlogo indigenega znanja, institucij in 'dokazov', ki omogočajo procese sprave in priznanje odgovornosti. Raziskavo za doktorski študij na Univerzi Cambridge pod mentorstvom prof. dr.Marilyn Strathern, na Univerzi Cambridge so podprle različne institucije: Ad Futura, Wenner-Gren, Univeza Cambridge, Richards Fund.

2006 – 2010 Anthropological frameworks for understanding concepts of the body and person, znanstvena obravnava vloge znanja ter biotehnološke znanosti v domeni človeškega telesnega materiala. Kot Junior Research Fellow (JRF ali podoktorska raziskovalka) Peterhouse Collegea na Univerzi Cambridge sem raziskovala pomen tehnologije, strokovnega znanja ter etičnih načel na primeru mrtvih teles. Terenske raziskave sem opravljala v Srbiji, na Tasmaniji, v Angliji in v Švici.

2007 – 2010 Etnografija konceptualne umetniške skupine etoy (Zürich, Švica) oziroma njihovega projekta “Mission Eternity”, v katerem med drugim digitalizirajo posmrtne ostanke. Namen projekta je bil raziskati sodobne tehno-znanstvene kontekste, znotraj katerih se redefinira pojem telesa, minljivosti in zapuščine. Raziskavo je podprl Peterhouse College Univerze Cambridge.

2011 – 2013 Coming to Terms: Mental Hygiene in Contemporary Serbia, preučevanje fenomena neokortikalnega vojskovanja ter praks, ki kažejo skrb za mentalno higieno in psihološko varnost v Srbiji. Raziskava je dokumentirala in analizirala moralno, ideološko in politično pokrajino sodobne Srbije, znotraj katere se varnost dojema tudi kot efekt parapsihološkega vojskovanja. Raziskavo je podprla Independent Social Research Foundation.

2014 – 2017 raziskovalka pri projektu Etnografije kopenskih in vodnih poti (ARRS J6-6839), vodja doc. dr. Nataša Gregorič Bon. Moje delo znotraj raziskave se je osredinjalo na preučevanje tehnoloških, političnih in etičnih razlag, ki kalibrirajo sodobna razumevanja okoljevarstvenih ciljev in rizikov povezanih z vodno in kopensko infrastrukturo na področju srbskega Pomoravja.

2014 – 2017 raziskovalka pri projektu Omejena racionalnost in ekonomska uspešnost (ARRS J7-6828), vodja doc. dr. Aljaž Ule. Projekt je empirično preverjal tezo, da se ljudje v kompleksnih ekonomskih okoljih pri odločanju naslonijo na enostavna vedenjska pravila oz. hevristike.

2016 – 2019 vodenje temeljnega raziskovalnega projekta Misliti bodočnost: primerjalna antropološka študija pričakovanj v jugovzhodni Evropi (ARRS J6-7480). Cilj študije je bil dokumentirati različne diskurzivne strategije, materialne in afektivne prakse s pomočjo katerih družbeni podjetniki v Srbiji, Albaniji in Sloveniji zamišljajo in načrtujejo svojo prihodnost. V kontekstu projekta so družbeni podjetniki definirani kot posamezniki ali skupine, ki sami sebe vidijo ter so razumljeni s strani drugih kot vizionarji, sposobni oblikovati in realizirati inovativne in alternativne rešitve za pereče družbene probleme (kot so npr.okoljevarstvene težave, revščina, diskriminacija, eksperimentiranje z urbanimi formami, itn.)

2017 – 2020 raziskovalka pri projektu Slovenske misijonarke v Indiji (ARRS J6-8258), vodja dr. Ana Jelnikar. Projekt je preizpraševal različne teorije o orientalizmu. Namen je bil priskrbeti alternativne utemeljitve prevladujočim pristopom razumevanja kulturnih odnosov med Indijo in Evropo. Teoretska in etnografska raziskava se je osredotočila na pomen ženske delovalnosti oz. tvornosti v okolju, prežetim z verskimi, etničnimi, spolnimi in kulturnimi hierarhijami.

2019 – 2022 raziskovalka pri projektu Doživljanje vodnih okolij in okoljskih sprememb: antropološka študija vode v Albaniji, Srbiji in  Sloveniji (ARRS J6-1803), vodja doc. dr. Nataša Gregorič Bon. Projekt raziskuje pomen vode in vodnih okolij v Albaniji, Srbiji in Sloveniji in analizira načine življenja in delovanja posameznikov glede na njihove okoljske, infrastrukturne, politične in emocionalne  izkušnje vode. Izhajajoč iz t.i. okoljevarstvene antropologije, študija se osredinja na preplet med geološkim, hidrološkim ter družbenim v vodnih okoljih Vjose (Albanija), Donave (Srbija) in Rižane (Slovenija).

2019 – 2022 raziskovalka pri projektu Mladi podjetniki v času negotovosti in spodbujenega optimizma: etnološka študija podjetništva  in etike mladih v sodobni Sloveniji (ARRS J6-1804), vodja doc. dr. Miha Kozorog. Projekt je zasnovan kot etnografska raziskava mladih, ekonomije in etike v sodobni Sloveniji. Raziskava v analizo postavi mladega podjetnika, ki ga obravnava kot zgodovinski subjekt v specifičnih sodobnih (nad)nacionalnih družbenih, sistemskih, ekonomskih, medijsko-mnenjskih in etičnih okvirih ter kot ustvarjalca mladinske kulture s pripadajočo etično naravnanostjo.

2020 – 2023 raziskovalka na raziskovalnem projektu Contested Waterway: Governance and Ecology ofthe Lower Danube, 1800-2018, ki jo financira the German Leibniz Association (K 237/2019), in vodi dr. Luminita Gatejel z Institute for East and Southeast Studies in Regensburg. Pri projektu sodeluje sedem mednarodnih partnerjev/raziskovalcev. Donava je od nekdaj bila pomembno križišče raznolikih političnih, družbenih, gospodarskih in okoljskih procesov. Projekt analizira zadnji dve stoletji človeških posegov in posledičnega preoblikovanja Spodnje Donave.

2021 – 2024 vodenje temeljnega raziskovalnega projekta Vizionarske prakse v primerjalni perspektivi: antropološka študija imaginalnega (ARRS J6-3127). Primerjalna antropološka študija imaginalnih in vizionarskih praks v Srbiji, Albaniji, na Papui Novi Gvineji in v Indiji dokumentira in analizira prakse zamišljanja sveta, ki so sposobna zarezati v družbeno samorazumevanje na tak način, da prispevajo k radikalnim družbenim preobrazbam.

Terensko delo

Mehika: 1996; Slovenija: 1998, 2001, 2002, 2018-2021; Srbija: 2002, 2004-2005, 2007-2008, 2011-2012, 2014-2015, 2016-2020; Tasmanija: 2004, 2006, 2009; Velika Britanija: 2007-2009; Švica: 2007-2013, 2022; Albanija: 2017; Indija: 2018.