Skip to main content

Prostorska in okoljska rekonstrukcija srednjeveške pokrajine: primer Hercegovine

Opis

Stečki so srednjeveški nagrobniki, ki so bili v uporabi med 12. in 16. stoletjem na prostoru Zahodnega Balkana. Od preko 72 000 jih več kot 60 000 leži razpršenih po pokrajini Bosne in Hercegovine. Zaradi svoje narave so bogat materialni vir, ki uteleša srednjeveško pluralno kulturo Z Balkana. Čeprav postavljeni na geografskem območju, znanem po mešanju ljudstev, niso pripisani nobeni etnični ali verski skupini in so v vseh obdobjih veljali za skrivnostne spomenike, brez jasne pripadnosti. Da se ne bi ujeli v zanke neutemeljenih interpretacij, morajo biti ti nagrobniki raziskovani v kombinaciji z ostalimi vidiki človekovega življenjskega kroga, torej skupaj s pokrajino in okoljskimi elementi in njihovimi spremembami, saj lahko le tako pridemo do resničnih in utemeljenih interpretacij. Projekt prispeva k razumevanju kompleksnega srednjeveškega sveta, povezanega s fenomenom stečkov: od pokrajine, okolja, posameznikov in skupnosti, njihovih individualnih in skupnih identitet ter ritualov do družbenega spomina, ki je ohranjal nekatere elemente srednjeveške in tudi starejše kulture daleč v kasnejšo družbo in vse do danes.

stecki_stolac
Stečki pri mestu Stolac v Hercegovini.

Naravoslovne in prostorske raziskave znotraj humanističnih ved in tudi arheologije so na prostoru Zahodnega Balkana zelo redke, čeprav je arheologija tekom let posvojila številne visokoresolucijske analitske metode iz različnih znanstvenih disciplin. Kakšna je bila pokrajina, kje znotraj te pokrajine so živeli ljudje? Katere poti, in zakaj ravno te, so bile pomembne? Kako so okolje in klimatske spremembe v srednjem veku vplivali na pokrajino in ljudi ter skupnosti znotraj le-te? Kako so ljudje zaznali klimatske spremembe in kako so reagirali nanje? To je le nekaj vprašanj, na katere zaenkrat nimamo znanstveno podprtega odgovora. Obstajajo zgodbe, ustna zgodovina, pesmi in pripovedke, celo zgodovinski dokumenti, vendar nam vsi ti viri ne odgovorijo na zastavljena vprašanja. Zato se bo prilagojeni projekt naslonil na naravoslovne in prostorske študije in poskušal rekonstruirati srednjeveško pokrajino Hercegovine – območja, ki velja za zibelko stečkov.

stecki_milavici
Stečki pri vasi Milovići blizu Bileće v Hercegovini.


Faze projekta

DP1 – Kultura

Družbe svoje spomine skrbno integrirajo v pokrajine tako, da kraje in njihov pomen prepletajo s spominom. Stečki so eden od pomembnih mehanizmov za konstruiranje, komunikacijo in reprodukcijo takšnih družbenih spominov. V okviru najobsežnejšega delovnega sklopa bomo določili elemente družbene pokrajine, na katere je vezana mreža skupnosti. Ti nam omogočajo razumevanje ponavljajoče se kulturne rekonstrukcije spomina in prenašanje zavesti o kraju daleč v prihodnost.

DP2 – Prostor

Čeprav lahko na Zahodnem Balkanu najdemo neštete nekropole s stečki, so z njimi povezana ali soobstoječa naselja večinoma neznana. Z večmetodno analizo prostorske dinamike bomo rekonstruirali srednjeveško rabo prostora, pri čemer nam bodo v pomoč zgodovinski podatki, izkopavanja in znanstveno vzorčenje dveh najdišč. Družbeno antropološko in narodopisno znanje bo pomagalo pri rekonstrukciji rabe zemljišč. S prostorskimi analizami bomo identificirali naselja, povezana s stečki, preučili razvoj pokopališč v odnosu do naselij, ocenili razmerje med različnimi naselji ter ocenili razpoložljivost in upravljanje z okoljskimi viri.

DP3 – Okolje

Palinološka in geoarheološka ocena Dabarskega in Nevesinjskega polja bo preučila kompleksnost interakcije med človekom in okoljem ter specifične načine, s katerimi so srednjeveške populacije spreminjale svet okoli sebe. Palinološka analiza nam bo omogočila rekonstrukcijo vegetacijske zgodovine, s čimer bomo lahko ocenili vpliv človeka na okolje.


Raziskovalni projekt

Raziskovalna področja
Arheologija H340