Georeferenciranje arhiva aerofotografij

Naročnik projekta Georeferenciranje arhiva aerofotografij je Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS). Naloga projekta je izdelava procesne verige za georeferenciranje aerofotografij Slovenije, zajetih med leti 1943 in 2005. Število aerofotografij presega 80.000 enot. Od tega okoli 20.000 enot pripada t.i. Posebnemu aerofotografiranju Slovenije 1 (PAS1; 1953-1974), ostale pa t.i. Cikličnemu aerofotografiranju Slovenije (CAS; 1974-2005). Pri večini enot je na voljo zelo kvaliteten skenogram negativa (filma), pri slabih 7.000 enotah pa le skenogram t.i. kontaktne kopije (razvite fotografije).

Projekt je razdeljen v dve fazi. Namen faze 1 je bil priprava metodologije za georeferenciranje in mozaičenje aerofotografij ter izdelava pripadajoče procesne verige in končnih izsekov arhivskih aerofotografij z metapodatki za določena leta za testno sekcijo. V okviru te faze smo preizkušali več metod za optimalno pretvorbo skeniranih aerofotografij v obliko, ki bi omogočala prikaz na njih zajetega stanja v 2D pregledovalniku. Cilj je bil izdelati mozaike s položajno točnostjo boljšo od 10 m RMSE (ang. Root Mean Square Error, slov. koren povprečne kvadratne napake). V mozaiku so bile dovoljene nekatere vrste napak, kot je prehod šivne linije preko visokih objektov in delna radiometrična neusklajenost. Izbrana metoda je morala zagotavljati relativno hitro izdelavo mozaikov iz večjega števila aerofotografij.

Po testiranju različnih metod smo za obdelavo aerofotografij izbrali metodo, ki zagotavlja hitro procesiranje podatkov in visoko zanesljivost rezultatov. Izbrana metoda uporablja komercialni softver, ki uporablja API vmesnik ter dopolnilno kodo, ki smo jo pripravili v jeziku Python. Lastna koda zagotavlja avtomatiziranost postopka in dodaja dodatne funkcije kot so: začetna kontrola aerofotografij, radiometrični popravki, končna izdelava kilometrskih izsekov mozaikov ter metapodatkov v zahtevanem formatu ipd.

Izbrani postopek uspešno izdela zahtevane produkte, vendar lahko pri posameznih mozaikih pride do neželenih težav, ki vplivajo na kakovost in natančnost končnega izdelka. To še posebno velja za starejše posnetke ter posnetke s kontaktnih kopij. Kljub težavam v obliki manjše položajne točnosti in posameznih artefaktov, končni rezultati dosegajo vse zahtevane specifikacije. Po vizualnem pregledu je položajna točnost pod 10 m.

V projektni fazi 2, ki bo sledila fazi 1, je v načrtu georeferenciranje vseh do sedaj skeniranih arhivskih aerofotografij na podlagi metodologije, izbrane v fazi 1.

Aerofotografiji prikazujeta okvirno isto območje (glej izrazit zavoj železnice - na levi fotografiji je v spodnjem desnem delu; na desni fotografiji je v osrednjem delu). Leva fotografija je bila zajeta leta 1975 na film (negativ); desna fotografije je bila zajeta leta 2006 z digitalnim fotoaparatom.