Kontekstualizacija podatkov za opazovanje Zemlje za poglobljeno razumevanje sprememb rečnih okolij v jugovzhodni Evropi
Vodja projekta na ZRC
dr. Urša Kanjir-
Naslov v izvirniku
Contextualization of EO data for a deeper understanding of river environment changes in Southeast Europe
-
Kratica
EO-Context
Sodelavci
doc. dr. Nataša Gregorič Bon, dr. Liza Stančič, dr. Damir Josipovič-
Trajanje projekta
1. september 2020–29. april 2022 -
Vodilni partner
-
Vodja projekta
-
Finančni vir
Evropska vesoljska agencija
Partnerji
Inštitut za narodnostna vprašanja

Eden od osrednjih ciljev projekta je bil razviti metodologije in pristope za celostno in poglobljeno razumevanje rek in njihovih okolij ob rekah Mura (severovzhodna Slovenija) in Vjosa (južna Albanija). Na osnovi analize dolgoročnih satelitskih posnetkov (obdobje štiridesetih let) in razlage njihovih rezultatov širši javnosti (ali širšemu krogu uporabnikov) je projekt inovativno združeval metode daljinskega zaznavanja, antropologije in geografije. Analiza fizično-geografsko primerljivih rek, ki se razlikujeta le v intenzivnosti hidroelektrične infrastrukture, je pomagala razumeti, kako lahko infrastrukturni in drugi posegi na doslej sorazmerno zajezeni reki Muri spremenijo rečno okolje na trenutno še nezajezeni reki Vjosi. Sinergijsko prevajanje in interpretacija podatkov o opazovanju Zemlje (Landsat in Sentinel-2 podatki) in etnografskega gradiva, ki osvetljuje družbenokulturna razumevanja in doživljanja rečnih okolij, je omogočila ovrednotiti in pojasniti soodnosnost med ljudmi in njihovimi (rečnimi) okolji. Pri tem se je projekt osredinil na spremembe rabe tal/pokrovnosti in prodišča in pojasnil doživljanja tovrstnih sprememb s strani lokalnih prebivalcev ob omenjenih obmejnih rekah v Sloveniji in Albaniji.
Glavni rezultat projekta je bil razviti t.i. StoryMap oziroma bazo znanja, s katero nameravamo specifično in strokovno usmerjeno analizo satelitskih posnetkov prevesti v uporabnikom prijazne, javno dostopne informacije, ki ustrezajo potrebam različnih nevladnih organizacij, pobud in lokalnih skupnosti. Omenjeni participatorni pristop je združeval lokalna znanja in doživljanja rečnih krajin z analizo podatkov za opazovanje zemlje in prispeval k poglobljenim razumevanjem okoljij in nenazadnje tudi k varnosti oskrbe z vodo in hrano. Dobljeni rezultati so dostopni na spletni strani projekta.