Testiranje možnosti in izvedba kartiranja krajinskih struktur, pomembnih za biotsko raznovrstnost in blaženje podnebnih sprememb z daljinskim zaznavanjem

V projektu smo se ukvarjali s kartiranjem mejic, obvodne drevnine, posameznih samostoječih grmov in dreves, sklenjenih otokov grmovja ali drevja ter zemljišč v zaraščanju. Z metodo, v kateri smo uporabili podatke aerolaserskega skeniranja Slovenije, smo dosegli visoko natančnost klasifikacije v pravilne razrede (90 %). Še najbolje smo klasificirali obvodno drevnino, do največjega števila napak pa je prihajalo pri razredu zemljišč v zaraščanju.

Zaradi večje časovne ločljivosti smo preverili tudi možnost uporabe satelitskih posnetkov za zaznavanje proučevanih krajinskih struktur. Uporabili smo posnetke satelita Sentinel-2, ki ima manjšo prostorsko ločljivost od aerolaserskega skeniranja. Ugotovili smo, da s satelitskimi posnetki nismo dobili lažno pozitivnih rezultatov odstranitve krajinskih struktur. Po drugi strani smo zaznali veliko lažno negativnih rezultatov. Menimo, da bi predlagani postopek dal boljše rezultate ob uporabi satelitskih posnetkov z večjo prostorsko ločljivostjo, vendar največja omejitev le-teh ostaja njihova visoka cena.

Primeri pravilno zaznanih in razvrščenih krajinskih elementov. Testno območje Barje (a–d), Bled (e–h), Kras (i–l), Vipavska dolina (m–p), Krško (r–t) in Moravske Toplice (u).