Publikacija prinaša izmerjene in z modeli izračunane podatke o količini prejete sončne energije vodoravnih in različno nagnjenih ter različno orientiranih tal v Sloveniji, v obliki preglednic, diagramov in geografsko referenciranih kart. Ti podatki so zanimivi za morebitno aktivno izrabo tega naravnega energijskega vira (npr. s sončnimi kolektorji ali s fotovoltaičnimi napravami), pa tudi kot informacija o potencialu te energije, ki jo narava ali pa ljudje izrabljamo pasivno (npr. preko prirasta biomase, ali preko umeščanja naselij, vinogradov ali sadovnjakov v bolj ali manj prisojne lege).

V knjigi so najprej navedena terminološka pojasnila, katerim v uvodu sledijo opisi sončne energije na vrhu ozračja in vplivu ozračja na oslabitev sončne energije na njeni poti do zemeljske površine. V uvodu so opisani tudi različni modeli za računanje sončne energije, podana je razlika med statističnimi in determinističnimi modeli, opisan pa je tudi izračun sončne energije na poljubno nagnjeni ploskvi. V osrednjem delu so natančno opisane razpoložljive meritve globalnega ter difuznega sončnega obseva in ocena globalnega sončnega obseva iz meritev trajanja sončnega obsevanja, ki jih v Sloveniji izvaja Agencija republike Sloveniji za okolje (ARSO). Sledi prostorska interpolacija sončnega difuznega in direktnega sončnega obseva na celotno območje Slovenije in izračun kvaziglobalnega sončnega obseva ki ga prejme različno orientirano in nagnjeno površje. Najzanimivejši del knjige so prav gotovo rezultati, kjer je sončna energija kartirana po mesecih, letnih časih in za celo leto. Še posebej praktični so diagrami, ki prikazujejo koliko energije prejmejo poljubno nagnjene in obrnjene ploskve za nekaj krajev širom Slovenije, s čimer lahko ocenimo največji možni izkoristek sprejemne ploskve.

Knjiga obravnava temo, ki se ji bo treba v bližnji prihodnosti bolj posvetiti: zaradi morebitnega pomanjkanja fosilnih goriv, zaradi globalnega ogrevanja, pri načrtovanju rabe prostora. S sončnimi celicami in drugimi sprejemniki na strehah stavb bi npr. lahko priskrbeli dovolj energije za vse porabnike v Sloveniji. Vendar podjetja in posamezniki, ki so se kot pionirji spustili v to področje, žal niso imeli na razpolago aktualnih vsestransko preverjenih podatkov. Starejši podatki in podatki mednarodnih agencij so delno neaktualni. Prvič zaradi tega, ker je letni sončni obsev v obdobju 1970–2003 v Ljubljani sistematično naraščal predvsem zaradi vedno manj pogoste megle. Drugi razlog pa je, da so prejšnje študije obsev tudi nekoliko podcenile – to pa zato, ker je bil tedaj referenčni piranometer, s katerim merimo meritve sončne energije, za Slovenijo samo v Ljubljani; ta pa je bila takrat kot mesto v kotlini relativno bolj meglena in tudi precej bolj onesnažena – torej manj osončena. S to novo študijo so podatki, ki za obdobje 1994–2003 upoštevajo mnogo več meritev, precej bolj zanesljivi za vso Slovenijo. Tako bodo npr. tudi slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z aktivno izrabo sončne energije, lahko optimizirala delovanje in nameščanje svojih izdelkov.

Namenjena je raziskovalcem in strokovnjakom najrazličnejših strok kot referenčno delo, študentom in pedagogom kot učbenik ter širši javnosti kot vir dodatnih informacij o možnostih izkoriščanja sončne energije.