Monografija je prvo obširno in sistematično delo o daljinskem zaznavanju v slovenščini. Tehnologija zajema podatkov iz letal in satelitov postaja vsakodnevno orodje v najrazličnejših študijah – od arheologije, prek geografije in gozdarstva do geodezije. Kljub nekaterim odmevnim primerom uporabe v Sloveniji do sedaj še nismo imeli dela, ki bi omenjeno področje obravnavalo pregledno in v celoti.

V knjigi je najprej podrobno definiran predmet daljinskega zaznavanja in podana njegova zgodovina. Sledi obravnava elementov, s katerimi se srečamo pri zajemu, obdelavi in uporabi satelitskih in letalskih posnetkov. Obravnavane so lastnosti snemalnih sistemov, še posebej njihova prostorska, spektralna, radiometrična in časovna ločljivost. Sledi opis in analiza delovanja senzorjev, in sicer tako optičnih, kot so fotografske kamere in večspektralni skenerji, kot radarskih in lidarskih. Pomemben del je tudi pregled najpomembnejših snemalnih sistemov za opazovanje vremena, kopnih površin in morja.

Osrednji del monografije predstavlja obdelava in interpretacija podob. Obravnavana je tako »klasična« vizualna interpretacija kot digitalna obdelava podob. Pri digitalni obdelavi so podrobno analizirani vsi koraki, od predobdelave (odprava napak v delovanju senzorjev, geometrijski popravki, kalibracija) prek izboljšanja (izboljšanje kontrasta, filtriranje) in transformacij (aritmetične operacije, indeksi, analiza osnovnih komponent, Kauth-Thomasova transformacija, transformacija HSI) do klasifikacije (nenadzorovana in nadzorovana klasifikacija).

Delo zaključuje poglavje o izbranih primerih uporabe daljinskega zaznavanja v Sloveniji. S prikazom rešitev konkretnih problemov je vsebina predhodnih poglavij povezana s prakso. Knjiga vsebuje tudi terminološki slovarček, ki definira osnovne pojme hitro se razvijajoče stroke in skuša tako urediti dosedanjo stihijsko prakso uveljavljanja slovenskih ali poslovenjenih izrazov. Dodano je stvarno kazalo, ki omogoča hitro iskanje strokovnih izrazov in pojmov.

Knjiga je namenjena raziskovalcem in strokovnjakom najrazličnejših strok kot referenčno delo, študentom in pedagogom kot učbenik ter poljudnoznanstveni javnosti kot vir dodatnih informacij o aktualni tehnologiji.