Preučevanje mikroreliefnih oblik z zračnim laserskim skeniranjem
Vodja projekta na ZRC
izr. prof. dr. Žiga Kokalj-
Trajanje projekta
1. julij 2011–30. junij 2013
Pri številnih področjih uporabe visokoločljivih modelov višin je izjemnega pomena razpoznavnost različnih naravnih in antropogenih mikroreliefnih oblik. Zaradi načina obdelave lidarskih podatkov pa so majhne reliefne oblike (oz. njihovi robovi) na podatkih, ki jih pripravljajo ponudniki snemanj in jih nekritično uporablja večina uporabnikov, zglajene (posplošene) do nerazpoznavnosti ali celo popolnoma odstranjene. Osnovni cilj tega raziskovalnega projekta je bil zato izboljšati njihovo razpoznavnost.
Namen raziskave je bil temeljito proučiti pogoje razpoznavnosti mikroreliefnih oblik ter preveriti in ovrednotiti algoritme obdelave lidarskih podatkov in prikaza (vizualizacije) reliefa s poudarkom na štirih področjih:
(1) izboljšanje oz. optimiranje obstoječih algoritmov filtriranja ter opredelitev najboljše kombinacije za ohranitev mikroreliefnih oblik,
(2) opredelitev ustrezne kombinacije predstavitev, ki bo omogočala kar najboljšo vizualno interpretacijo oblik,
(3) analiza potenciala za samodejno prepoznavanje in
(4) aplikacija na različna področja.
S primerjavo morfometričnih lastnosti naravnih in antropogenih oblik različnih pokrajinskih tipov ter lastnosti zajema lidarskih podatkov je omogočeno bolj učinkovito načrtovanje snemanj. Eden od najpomembnejših rezultatov projekta je analiza zmožnosti in pogojev za prepoznavanje različnih oblik mikroreliefa. Nadgradnja obstoječih postopkov obdelave lidarskih podatkov, z različnimi načini njihove predstavitve in z vizualno interpretacijo ter terensko validacijo, pripomore k večji doslednosti pri (pol)samodejnem določevanju oblike mikroreliefnih struktur in njihovih metričnih lastnosti.
Izsledki raziskave so ključni za preučevanje okoljskih sprememb na Zemljinem površju (geografija, geomorfologija, vodarstvo, inženirska geologija, gozdarstvo, kartografija), sodobno upravljanje z okoljem in zmanjševanje nevarnosti naravnih nesreč, kot tudi za zgodovinsko analizo pokrajine in delovanja človeka v njej (arheologija, paleogeografija, okoljska zgodovina).
