Nova odkritja na hribovju Morine na Nevesinjskem polju
Sredi septembra so v Hercegovini, natančneje na območju hribovja Morine na Nevesinjskem polju, spet potekale raziskave v okviru ERC projekta STONE. Ekipo so tokrat sestavljali raziskovalci_ke ZRC SAZU (Inštitut za antropološke in prostorske študije – dr. Saša Čaval kot vodja projekta, Luka Škerjanec, Inštitut za arheologijo – dr. Lucija Grahek) ter Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Katedre za pedologijo in varstvo okolja, Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Novem mestu in gosta s Karlove Univerze v Pragi. Visoko planino Morine, ki se vzdiguje do nadmorske višine približno 1500 metrov in je zaradi pogostih in močnih vetrov zvečine povsem ogolela, nekateri imenujejo kar evropski Tibet (fotografije 1-3). Še danes je zaradi sočne trave zaželeno mesto za pašo govedi in drobnice – črede krav in ovac v gore priženejo za čas poletja ter se tako izognejo nižinski vročini in suši. Medtem ko danes za živino v hribih poleti skrbijo samo pastirji, pa še teh je čedalje manj in jih je težko najti, je bilo v preteklosti, pravzaprav vse od prazgodovine, za tovrstno prakso transhumance, kakor se takšna paša imenuje, značilno, da so se na planino v poletnih mesecih preselile kar celotne vasi s prebivalci vred. Ruševine nekdanjih katunov, kot se imenujejo planinska bivališča pastirjev z oborami za živali, pričajo o razširjenosti transhumantne živinoreje. Več o okolju in uporabi nekdanjih objektov skušajo raziskovalci odkrivati s pomočjo različnih pedoloških in geomorfoloških analiz. Te slonijo na osnovnih arheoloških metodah preučevanja stavbnih ostalin in izjemno redko ohranjenih najdb (vsakdanje) materialne kulture. O nekdanjem življenju na planinah pričajo tudi številna grobišča – tudi srednjeveška s stečki, ki so jih izdelovali kar v bližini. Na enem od lani registriranih novih tovrstnih grobišč je ekipa projekta STONE letos raziskala grob z dobro hranjenimi ostanki skeleta, ki bodo po zaključenih analizah razkrili vrsto podrobnosti o starosti, življenju, običajih in obdobju pastirja. Na fotografiji 4 je njegov grob. Na fotografiji 5, 6, 7 in 8 člani ekipe pri izvajanju različnih, tudi pedoloških analiz. Fotografija 9 prikazuje ostanke katuna, fotografija 10 pa je nočna veduta Nevesinjskega polja z enim od terenskih vozil, ki so zaradi težke dostopnosti nepogrešljiva.
