Stečkom na sledi tudi letos poleti

Tudi letos poleti so se pod okriljem ERC projekta z akronimom STONE (“Unde Venis? Unravelling the Enigma of Stećci Tombstones – Land of Stećci/Dežela Stečkov”) raziskovalci in raziskovalke ZRC SAZU v družbi kolegov in študentov iz drugih ustanov podali v BiH, da bi tam proučevali stečke in vse, kar je povezano z njimi. 

Med kratkim postankom v Bileći so s kolegi iz lokalnih nevladnih ustanov sodelovali pri oblikovanju fotografske razstave, ki je predstavila kulturno dediščino občine Bileća. »Razstava je naš predlog, kako z virtualno razstavo vsaj delno oživiti Muzej v Bileći, ki je bil pred več kot tridesetimi leti požgan v vojni in nikoli obnovljen,« je povedala vodja projekta dr. Saša Čaval (Inštitut za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU). Muzej je nekdaj prikazoval dediščino, ki jo je prekrila voda umetnega Bilečkega jezera leta 1969, in je delo priznanega jugoslovanskega arhitekta Juraja Neidhardta (ki se je med drugim proslavil s številnimi objekti v Sarajevu, tudi olimpijskimi, ter za svoje delo prejel številne nagrade). Odprtje razstave je bilo 1. avgusta, simbolno v prostorih požganega in uničenega muzeja, ki se je tako vsaj za en dan vrnil v boljše čase – danes je v njegovih prostorih namreč improvizirana ovčja staja, je še povedala Čaval. Razstava o stečkih je bila po njenih besedah hkrati še en v vrsti poskusov, da bi bili uspešni pri razpisu Headly Funda (The Headley Southeast European Cultural Heritage Fund), kjer so s Kulturnim domom Jefto Dedijer, pod vodstvom gospoda Gnjata Lazarja, prijavili virtualno oživitev muzeja. In res, njihovi prošnji so konec junija res ugodili, z veseljem doda raziskovalka. 

Po tednu dni v Bileći so se odpravili na novo najdišče, na sever srednjeveške Hercegovine, in sicer v Goražde, kjer so jih sprejeli kolega Adi Džemidžić, kustos Zavičajnega muzeja Goražde, ter prof. Edin Bujak z Univerze v Sarajevu. Skupaj so se lotili prvih arheoloških raziskav najdišča Pavlovac.

Srednjeveška trdnjava Pavlovac leži pred mestom Prača, starim karavanskim postajališčem, s čudovito obnovljeno mošejo in pripadajočimi elementi. Kot potrjujejo pisni viri, je bila Prača v 14. in 15. stoletju pomembno trgovsko in strateško središče. Trdnjavo Pavlovac je tri kilometre jugovzhodno od Prače dal zgraditi vojvoda Pavle Radinović, in sicer okrog leta 1415, vsekakor pa pred letom 1463, ko viri poročajo, da so trdnjavo zavzeli in uničili Osmanski Turki. O njeni veličini še danes pričajo lepo ohranjeni obrambni zidovi in v podrastju skriti ostanki vsaj petih obrambnih stolpov, ki kraljujejo nad dolino Prače. 

Letošnjo številčno terensko ekipo so razdelili na dva dela. En del, ki sta ga vodili dr. Lucija Grahek (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) in prof. dr. Monika Milosavljević (Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Beogradu), se je lotil raziskav bližnje nekropole s stečki. Ta leži sredi gozda vzhodno od grajskega hriba Pavlovca in je bila v preteklosti zaradi gozdarskih del močno poškodovana. Nekateri od stečkov so bili premaknjeni in razbiti, drugi že povsem zarasli z gozdno vegetacijo. Prvi cilj raziskav tamkajšnje ekipe je bilo ugotoviti število, položaj in ohranjenost še obstoječih stečkov, zato so jih vse očistili in natančno dokumentirali. Tri od skupno 25 ohranjenih kamnov, ki pa predstavljajo ostanke prvotno 23 stečkov, so nato odstranili in raziskali pokope posameznikov, ki so jim bili ti spomeniki postavljeni. Ostanki pokojnikov so bili slabše ohranjeni, kot so pričakovali, je povedala Grahek. V grobovih ni bilo bogatih najdb, pa vendar mikroskopski ostanki oblačil tamkaj pokopanih ljudi pričajo o njihovem visokem družbenem položaju – tega so glede na stečke, pa čeprav vse neokrašene in brez napisov, tudi pričakovali, je še dodala.

Drugi del raziskovalne ekipe pod vodstvom Saše Čaval in kustosa ter arheologa iz Goražda, Adija Džemidžića, se je zasidral v stolpu, ki je na starih topografskih pregledih označen kot Crkvina. Ta razširjeni toponim vedno označuje neko strukturo, ki v okolju izstopa, in tudi tu je bil na mestu toponima vedno jasno viden srednjeveški zid stolpa na centralnem delu gradu. Ker grad Pavlovac še nikoli ni bil arheološko razsikovan, ima naše tritedensko raziskovanje na Crkvini še posebno težo, je poudarila Čaval. Z novimi tehnologijami so današnja izkopavanja hitrejša in bolj natančna, vzorčenje vseh vrst materialov in sedimentov pa vedno doda podrobnosti, ki bi jih bilo brez naravoslovnih analiz nemogoče izluščiti.

Raziskave, ki jih je opravila mednarodna zasedba, prispevajo k boljšemu razumevanju preteklosti na tem območju, polega tega pa potrjujejo, kako pomembno je dobro mednarodno sodelovanje na področju ohranjanja in tolmačenja kulturne dediščine, so se strinjali tako arheologi, ki so prišli izkopavat, kot tamkajšnji strokovnjaki. Zanimivost letošnjega poletnega dela je bilo sodelovanje z ljudmi z zelo različnimi zanimanji in znanji. Skupaj z njimi so iskali odgovore na različna vprašanja, recimo: kako zgraditi zid debeline 1,35 metra in višine več kot 6 metrov, kar je po več kot 600 letih še vedno ohranjena višina obrambnega zidu? Prizadevali so si dognati tudi, kako predstaviti srednjeveško dediščino sodobnim ljudem. Kako jih pritegniti, da se bodo z veseljem in radovednostjo lotili skoraj enourne hoje v strmi breg, kjer bodo na vrhu hriba doživeli veličastnost zgradbe, ki je bila več kot pol stoletja pozabljena, tako rekoč vrnjena naravi?

In za konec še popis vseh članov letošnje številčne ekipe, ki jo je vodila dr. Saša Čaval (ZRC SAZU), sestavljali pa so jo še: dr. Lucija Grahek (ZRC SAZU), prof. dr. Monika Milosavljević (Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Beogradu), konservatorka Mija Topličanec (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije), Filip Stefanović (Muzej Paraćin, Srbija), dr. Brina Zagorc (ZRC SAZU), dr. Marta Hlad (University of Vrije, Belgija), dr. Edin Bujak (Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete v Sarajevu), dr. Edita Vučić (Filozofska fakulteta Univerze v Mostarju) ter študenti in študentke iz BiH, Srbije, Slovenije, Belgije, Nemčije, Združenega kraljestva in ZDA.