Ivan Šprajc in ekipa raziskali še majevsko mesto El Yesal

Na območju biosfernega rezervata Balam Kú v mehiški zvezni državi Campeche na Jukatanu, kjer so dr. Ivan Šprajc in ekipa malo prej odkrili majevsko naselbino Minanbé, so se kmalu zatem dokopali še do znatno večjega mesta, ki je bilo domačinom iz bližnjih krajev znano pod imenom El Yesal, sporoča Šprajc. Raziskave so potekale pod okriljem mehiškega Nacionalnega inštituta za antropologijo in zgodovino (INAH), denarna sredstva zanje so pridobili s projektom pri slovenski Javni agenciji za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS), dodatno pa so prispevali slovenska podjetja Adria kombi d.o.o., AL ars longa d.o.o in Artos skupina d.o.o. ter še Milwaukee Audubon Society iz ZDA. 

Kjub temu, da se El Yesal razprostira na več kot kvadratni kilometer velikem območju, doslej najdišče ni bilo registrirano, obiskala ga je le peščica raziskovalcev in nihče ni poznal njegovega pravega obsega. Šprajc poudarja, da je (bil) El Yesal eno največjih majevskih mest v osrednjem nižavju Jukatana. Nečesa podobnega so se nadejali sicer že po pregledu lidarskih posnetkov, ki so jim bili kot ponavadi v veliko pomoč.

Tudi pri enem glavnih dosežkov raziskav tega mesta so si pomagali s sodobno tehnologijo: epigrafik Octavio Esparza Olguín iz Centra za raziskovanje Majev na Nacionalni neodvisni mehiški univerzi je z metodo fotogrametrije, ki omogoča pridobivanje natančnih tridimenzionalnih (3D) podatkov in meritev iz mnogih dvodimenzionalnih fotografij, izdelal rekonstrukcijo že precej poškodovane stele. S pomočjo fotogrametrije je bilo na steli mogoče razbrati podobo vladarja, ki drži neke vrste palico in ima naglavni okras z upodobitvijo Jopaata, boga strele in groma.  

Na južnem robu osrednjega dela najdišča stoji velika akropola pravokotne oblike s stranicami v izmeri 150 metrov, ki se dviguje 15 metrov nad tlemi, na njej pa so štiri piramide, od katerih se najvišja dviguje 27 metrov nad osnovno ploščad. Po arhitekturni zasnovi in prostorski umestitvi akropola v El Yesalu malce spominja na tiste na nekaterih drugih najdiščih, recimo onem z imenom Edzná, ki pa je nekoliko mlajše. Čeprav bodo do podrobnejših zaključkov pripeljale šele analize keramike, zbrane med sondažnimi izkopavanji in na površini, najbolj značilni kosi kažejo, da so bile akropola in sosednje stavbe v južnem delu El Yesala zgrajene v predklasični dobi, nekako v času od 600 pr. n. št. do 250 n. št. Zatem je mesto raslo proti severu in živelo vsaj do konca klasične dobe, do okoli leta 900. 

Podrobnejše poročilo o najnovejšem odkritju lahko preberete na spletni strani INAH, kratki film, kjer Ivan Šprajc in sodelavci (v španščini) razlagajo o najnovejšem odkritju, pa si lahko zavrtite tu.