A Patch of Land: Razmislek o delu kot praksi, ki omogoča življenje v postsocialistični pol-periferiji, skozi spomine iz otroštva

Na svetovni ravni so prevladujoči agrobiznis in prakse prekomernega izkoriščanja naravnih virov eden glavnih vzrokov za spreminjanje zemeljske površine, krčenje gozdov, dezertifikacijo in izgubo biotske pestrosti. Po drugi strani pa v evropski pol-periferiji tradicionalna kmetijska raba zemljišč pogosto prispeva k biotski raznovrstnosti, kar kaže na relacijske, čustvene in materialni povezave med človeškim delom, družbenimi odnosi in okoljem s svojimi naravnimi danostmi, v katerega so ti odnosi vpeti. V tem kontekstu deagrarizacija in opuščanje tradicionalne rabe kmetijskih zemljišč vodita v zaraščanje ekstenzivnih kmetijskih površin ter posledično zmanjšano biotsko pestrost, kar se je v projektu pokazalo na primeru belokranjskih košenic, steljnikov, lugov in kalov. Delo v kmečkem gospodarstvu je v tem projektu obravnavano kot osrednja dejavnost, ki človeka postavlja v odnos z drugimi živimi bitji: tako z drugimi ljudmi, kot živalmi in rastlinami. 

Višina financiranja projekta: 101,473.00 EUR.

Projekt se izvaja v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga financira Evropska unija – NextGenerationEU, v okviru  Javnega poziva za (so)financiranje projektov in programov za krepitev mednarodne mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne vpetosti slovenskih prijaviteljev, 3. razvojnega področja »Pametna, trajnostna in vključujoča rast« in komponente RRI – »Raziskave, razvoj in inovacije« ter Investicije C: »(So)financiranje projektov in programov za krepitev mobilnosti slovenskih raziskovalcev in raziskovalnih organizacij ter za spodbujanje mednarodne mobilnosti slovenskih prijaviteljev«.

Cilj

PatchWORK se poslužuje interdisciplinarnega pristopa za dokumentiranje lokalnih samooskrbnih praks in znanja. Kako so ljudje gradili družbene in večvrstne odnose ter odnos s krajino, poskuša raziskovalni projekt osvetliti z vidika izkušenj in spominov iz otroštva, saj so se otroci od malih nog vključevali v delo. Koncept dela osvetljuje tudi z vidika živali in rastlin, predvsem skozi primer pašnih živali in orlove praproti ter brez, ki so pomembno zaznamovali pokrajino Bele krajine.
Uporabljene metode: delavnice deljenja spominov, pol-strukturirani intervjuji, pogovori ob fotografijah iz družinskih albumov in muzejskih zbirk, sprehodi s soudeleženci v raziskavi po kmečkih krajinah, vezanih na spomine iz otroštva, ljubiteljska znanost in sekundarna analiza iz prejšnjih raziskav vodje projekta.
Cilji projekta so:

1. Raziskati sodobne samooskrbne prakse ter razkriti, kako se skozi te prakse razkrivajo lokalno znanje, večvrstni odnosi in etika skrbi.
2. Preučiti spomine na otroštvo različnih generacij, vezanih na vključevanje v delo v kmečkem gospodarstvu, ter z njimi povezane večvrstne odnose.
3. Analizirati samooskrbne prakse skozi prizmo intersekcionalnosti: kako spol in družbeni razred vplivata na vključevanje otrok v delo.
4. Razviti teorijo o delu, vezanem na samooskrbo, kot osrednji dejavnosti, ki omogoča življenje ter kot dejavnosti, ki jo so-oblikuje lokalno okoljsko znanje, etika skrbi in afekt.
5. Diseminacija zgodb in spominov, vezanih na prakse samooskrbe in lokalnega znanja ter s tem prispevati k razpravam o trajnostnih praksah za prihodnost ter spodbujati medgeneracijski dialog in prenos znanja.

Glavni rezultati projekta PatchWORK so oblikovanje teorije, ki na novo osmišlja koncept dela, vključitev otroštva v osrednje teoretske tokove ter oblikovanje baze znanja o praksah samooskrbe in večvrstnih odnosih, ki so vpeti vanje. 
Diseminacija vključuje dva so-avtorska članka, foto esej, znanstveno monografijo, projektno spletno stran in blog ter razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju.
V okviru dodatnega leta na IAPŠ bo Barbara Turk Niskač dokončala knjigo z delavnim naslovom Multispecies Relationality at Work: Childhood Memories from Rural Slovenia, ki je bila poslana v obravnavo na založbi Environmental history in Central and Eastern Europe Series – CEU Press.
 

Drugi rezultati v okviru dodatnega leta vključujejo
Organizacija simpozija Večnačinske raziskovalne metode z otroki in mladimi, kateremu bo sledila tematska številka v reviji Visual Anthropology
Prenos razstave Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi iz Slovenskega etnografskega muzeja v KC Semič 
 

Članki
TURK NISKAČ, Barbara.Poslano v recenzijo. Multimodal Encounters: Animating Childhood Memories in Changing Landscapes. Traditiones, special issue Multimodal Research and Representations in Anthropology 55 (2).
TURK NISKAČ, Barbara. Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi. Etnolog 35 (2025): 271-276.
 

Prispevki na konferencah
TURK NISKAČ, Barbara. Learning affect through children’s grazing practices in Southeastern Slovenia (1940–1980s). Rural History 2025: 7th Biennial Conference of the European Rural History Organisation [EURHO]: 9-12 September, Coimbra. 
TURK NISKAČ, Barbara. Multispecies relationality and the dynamics of slow disturbance in 'steljniki' of Southeastern Slovenia. V: Unwriting: SIEF2025: Aberdeen, Scotland, June 3–6 2025. Aberdeen: International Society for Ethnology and Folklore. 2025
 

Predavanje
TURK NISKAČ, Barbara. Cows and landscapes co-constituting rural childhoods in Slovenia: predavanje na Univerzi v Tamperah, PERLA - Tampere Centre for Childhood, Youth and Family Research, Linna building, Tampere (FIN), 8. okt. 2025