Naslov:
Kultura turizma. Antropološki pogledi na razvoj Bohinja
Avtorica:
Leto:
Področje/-a:
Jezik(i):
Opis

Monografija sistematično obravnava antropološki pristop k razumevanju turizma. Pregled antropologije turizma je predstavljen v luči razumevanje turizma kot globalnega pojava, ki je tudi eden izmed kulturno najintimnejših globalnih procesov ter tista oblika globalizacije, s katero bo imelo neposreden stik največ ljudi, bodisi kot turisti bodisi kot gostitelji.

V prvem delu knjige avtorica poda pregled glavnih oblik globalizacije ter poglavitna stališča o njenem razvoju in njenih učinkih, zlasti na posamezne gostiteljske kulture. Obravnava tudi glavne tokove in probleme antropologije turizma, s poudarkom na tisti literaturi, ki se posveča ekonomskim in kulturnim učinkom turizma. Na ta način pokaže, kako lahko antropologi z etnografskimi analizami turistične prakse na terenu, na posameznih turističnih lokacijah, ovržejo številne predpostavke glede možnosti in pasti turizma kot globalne strategije za razvoj; tako lahko antropologija ponuja tudi zdravo osnovo za študij turizma kakor tudi za analizo vprašanja medsebojnega odnosa med turizmom in kulturo.

Drugi del obravnava izzive, ki jih sam turizem kot globalni pojav predstavlja za antropologijo in za zanjo značilne raziskovalne metode, saj so kulture in družbeni akterji, ki so predmet antropoloških raziskav, vedno bolj dinamični in mobilni. V nadaljevanju monografija prinaša etnografsko študijo razvoja turizma v Bohinju. Bohinj je v tem delu monografije obravnavan kot kulturna krajina, ki ni bil turistični kraj od nekdaj, ampak je produkt številnih družbenih in kulturnih dejanj ter procesov, na podlagi katerih neki kraj postane privlačen za turiste. Ob kartiranju bohinjske turistične krajine pa je bilo treba seveda tudi upoštevati ter raziskovati tiste družbene in institucionalne akterje, ki igrajo pomembno vlogo pri nastajanju, ohranjanju ali spreminjanju Bohinja kot turističnega kraja, čeprav na Bohinj niso prostorsko vezani. Na ta način pa nastaja družbeni oz. kulturni zemljevid Bohinja kot turističnega kraja.

Monografija tako predstavlja poskus orisa zapletenih in prepletenih odnosov med lokalnostjo in globalnostjo v turističnih procesih ter preučuje, kako bi antropologija kot znanstvena veda lahko prispevala k boljšemu razumevanju turističnih procesov ter možnosti, ki jih turizem lahko nudi kulturam in družbam, ki si ustvarjajo prostor v medsebojno vedno bolj povezanem svetu.

Kazalo vsebine

PREDGOVOR

1. POGLAVJE: Izziv globalizacije

Osnovne dimenzije globalizacije

Razprava o glavnih stališčih in kritikah globalizacije

Globalizacija, kultura in turizem

2. POGLAVJE: Antropologija turizma v dobi globalizacije

Pregled zgodovine antropologije turizma

Turizem kot obred

Turizem kot oblika razvoja

Posledice turizma na gostiteljskih kulturah

Kultura turizma in turizem kot kultura

3. POGLAVJE: Uskladitev lokalnega in globalnega

Izzivi globalnega turizma

Lokalizacijske strategije kot način snovanja identitete

Zgodovina kulturne krajine Bohinja

4. POGLAVJE: Družbene dimenzije turistične krajine Bohinj

Bohinjski družbeni akterji

Lokalni institucionalni akterji

Pomen lokalizacijskih strategij

Lastniki vikendov

Nacionalni institucionalni akterji

5. POGLAVJE: Oaza miru ali gibalo razvoja? Turistična praksa v Bohinju

Koncepti turističnega razvoja

Družbene dimenzije turističnega kraja

Investicijske dileme

6. POGLAVJE: Razvoj in vprašanje avtentičnosti

Turizem in vprašanje avtentičnosti

Avtentičnost, avtonomnost in razvoj

Avtonomnost, avtentičnost in razvoj turizma v Bohinju

Narava, kultura in razvoj

Sklep

REFERENCE IN VIRI

Založnik

Založba ZRC

ISBN

961-6568-09-4

Specifikacija

mehka vezava • 15 × 21 cm • 174 strani